POROČILO ZA PRIHODNOST




dr. Dimitrij Rupel
minister za zunanje zadeve
Republike Slovenije


To poročilo obravnava slovensko-italijanske odnose med letoma 1880 in 1956. Gre za rezultat raziskovalnega dela "Slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije", ki je trajalo sedem let, od leta 1993 do leta 2000. Da bi razjasnili probleme iz preteklosti in da bi čim bolj pristno uredili medsebojne odnose v prihodnosti, sta slovenska in italijanska vlada predlagali, naj bi strokovnjaki iz obeh držav skrbno in objektivno opisali zgodovinsko dogajanje ob naši zahodni meji. Ceprav je pobuda prišla z državne ravni, so bili raziskovalci pri svojem delu povsem neodvisni. Delo, ki je po obsegu relativno skopo, je trajalo dolgo casa, ker so morali raziskovalci doseči soglasje o rečeh, ki so bile pred tem sporne in ki so še vedno občutljive. Navsezadnje je bilo doseženo soglasje in pred nami je skupno, enotno poročilo italijanskih in slovenskih avtorjev o vznemirljivi, tudi tragični preteklosti med narodoma. Ministrstvo za zunanje zadeve in Vlada Republike Slovenije sta zadovoljna, da se je važna pobuda uresničila in da je končno prišlo do ustrezne formalne in verodostojne objave. Morda bo naše raziskovalno podjetje zgled za podobna podjetja v prihodnosti.

Slovensko-italijansko poročilo o preteklosti je poročilo za prihodnost. Poročilo prinaša spoznanje, da zgodovinska nasprotja ne smejo prerasti v nasprotja sedanjosti in obremenjevati odnosov v prihodnosti. Če sprejmemo preteklost, bodo odnosi bolj sproščeni in prijateljski.

Zgodovine ni mogoče prirediti ali podrediti volji aktualne oblasti. Skupno italijansko-slovensko poročilo vsebuje podatke, ki marsikomu ne bodo všeč. V Sloveniji se ugotovitev v zgodovinskem poročilu ne branimo. Sprejemamo jih kot zgodovinska dejstva.

Poročilo priznava primorskim Slovencem trdoživo narodno in politično zavest in kritično razpravlja o italijanskem fašizmu. Nekateri površnejši poznavalci preteklih dogodkov bodo presenečeni zaradi dejstva, da skupne zgodovine ne zaznamujejo le fojbe. Poročilo pravzaprav ni namenjeno tistim, ki te resnice ne bi hoteli slišati. Ambicija avtorjev ni bila, da bi prepričevali prepričane.

Kot smo že povedali, je bila mešana slovensko-italijanska zgodovinsko-kulturna komisija ustanovljena leta 1993 z namenom, da avtonomno in celovito razišče in prouči vse vidike, ki so pomembni za politične in kulturne odnose na dvostranski ravni v tem stoletju.

Na slovenski strani je komisiji predsedovala dr. Milica Kacin Wohinz, na italijanski pa najprej prof. Sergio Bartole in nato prof. Giorgio Conetti.

Komisija je svoje delo končala 25. julija 2000 s parafiranjem usklajenega skupnega poročila, ki ga je poslala obema zunanjima ministrstvoma. Po pol stoletja je štirinajst slovenskih in italijanskih zgodovinarjev poskušalo rekonstruirati zgodovino odnosov med Italijo in slovenskim narodom, zlasti s slovensko Istro, torej tistim delom nekdanje Jugoslavije, ki je bil predmet še posebej zaostrenih političnih razlag.

Pri dogovarjanju o času in načinu objave Poročila je prišlo do zapletov in težav. Nekateri so želeli nadaljevati delo komisije in dopolnjevati Poročilo. Vladi sta se navsezadnje dogovarjali, da bi letos organizirali simpozija na neki italijanski in neki slovenski univerzi (npr. v Trstu in v Ljubljani), kjer bi doslej opravljeno delo predstavili širšemu krogu zainteresiranih, predvsem zgodovinarjev, ki bi delo nato lahko ovrednotili.

Konec marca 2001 so dele osnutka poročila objavile Primorske novice, kar je sprožilo val polemiziranja in nadaljnjih objav delov poročila tako s strani slovenskih kot tudi italijanskih časopisov. Sopredsedujoča mešane zgodovinsko-kulturne komisije Milica Kacin Wohinz je menila, da so novinarji kršili avtorske pravice štirinajstih slovenskih in italijanskih avtorjev z objavo nepopolnih delov besedila, saj sta poročilo pripravili slovenska in italijanska vlada, ki imata edini pravico do njegove objave.

4. aprila 2001 sta poročilo objavila italijanski Il Piccollo in Primorski dnevnik, junija 2001 pa zgodovinska revija Storia contemporanea in Friuli.

Tukajšnja knjižna objava se deloma razlikuje od doslej znanih (piratskih) objav: je popolna in avtorizirana. Poleg slovenskega in italijanskega izvirnika vsebuje tudi angleški prevod.

Ljubljana, avgust 2001

Nazaj k kazalu



Tiskana izdaja je na
razpolago na naslovu:
Nova Revija d.o.o
Dalmatinova ulica 1
1000 Ljubljana - Slovenija
tel. +386 1 4334074 / 4334250
www.nova-revija.si


Naslednja stran
© 2004Web Design Studio djn
© 2001 Nova Revija d.o.o.