Trst, laboratorij tolikih poskusov, ki so nato imeli vsedržavni odziv,
je danes zopet v ”avantgardi”. Pripravlja se namreč pobuda, ki jo je sprožila
Illyjeva administracija in brž prevzela sedanja desničarska mestna uprava
za postavitev na osrednjem trgu Goldoni spomenika “žrtvam totalitarnih režimov”.
To je zadnji in najbolj nesramni pojav iz procesa potvarjanja zgodovine, ki
se je pričel pred leti in v katerem je Trst pogosto prednjačil (iz razlogov,
ki si zaslužijo dodatne obravnave drugje). V tem slučaju so pred nami posledice
Illyjeve odločitve, da izpelje vidno "pomirjevalno" pobudo: po predlogu,
da se 25. april spremeni v dan pobote, kar je prineslo do ideje o novem prazniku
pobote, se predlog o postavitvi "pomirjevalnega" spomenika ob obnovi
trga Goldoni. Danes se ta pobuda uresničuje, saj je občinska uprava sklenila
poveriti nalog za pripravo končnega in izvršilnega nacrta, ki vključuje tudi
gradnjo omenjenega spomenika.
Kaksen naj bi bil pomen tega spomenika? Ob tako nejasnem imenu naj bi
spomenik počastil - skupno - na eni strani vse, ki sta jih fašizem in nacizem
umorila, ker so bili v opoziciji režimu ali smatrani za nevarne iz rasnih
razlogov, nepotrebni ali škodljivi (judje, romi, neprilagojene osebe, duševni
bolniki, ...), ob njih pa tiste, ki so bili ubiti v obračunih ob koncu vojne
s strani tega, čemur pravijo "komunistični totalitarizem" v "slovansko-komunistični"
ali "titovski" enačici.
Afera o spomeniku nas zadeva tudi osebno, ker pripadamo družinam, pri
katerh je bilo "žrtev totalitarizma", fašisticnega in nacisticnega
seveda, nič koliko:
- Just Blažina, iz Trsta, aktivist OF, obešen kot talec 23.4.1944
na ul. Ghega v Trstu;
- Herman Brajkovič, iz Trsta, aktivist OF, upepeljen v krematoriju
v Rižarni v Trstu;
- Ivan Ukmar, s Proseka (Trst), partizan, ustreljen na Opčinah
(Trst) kot talec 3.4.1944;
- Čok Leander, iz Trsta, padel kot partizan;
- Čok Ferdinand, iz Trsta, padel kot partizan;
- Herman Malalan, iz Trebč (Trst), komandant 1. bataljona Kosovelove
brigade, padel 26.9.1943 pri Komnu ...
Menimo, da naši padli svojci nedvomno sodijo med tiste, ki naj bi
jim bil spomenik posvečen. Spomenik pa je poleg njim posvečen tudi žrtvam
tkim. "komunističnega totalitarizma" v njegovi "titovski"
inačici. Predvsem seveda tkim. žrtvam fojb, med katerimi so npr. agent javne
varnosti in član bande Collotti Santo Camminiti, škvadist Arrigo Chebat
ter SS-ovec Ottocaro Crisa. Tega pa ne nameravamo dopustiti. Ne bomo pristali
na to, da bi se naših dragih spominjali skupno z onimi, proti katerim
so se borili in ki so jih preganjali in umorili. Ker bi jih tako žalili in
zasmehovali njihovo žrtvovanje.
Niti ne bomo dopustili, da bi jih zlorabljali za propagandno pretvarjanje
zgodovine, ki je edini pravi smisel tega spomenika. Pretvarjanje, ki se zacenja
z uporabo praznih in dvoumnih izrazov kot sta "žrtve" in "totalitarizem".
Naši dragi niso bili žrtve nicesar, razen špijonov, ampak so
izbrali, da se bodo borili za cilje, v katere so verjeli in s polno zavestjo
tveganj, ki so jih sprejemali. Javnost, skupnost se jih more spomnjati le
zaradi ciljev, za katere so se borili, ker sodi ostalo izključno v zasebnost
družine. Omenjeni spomenik bi pa moral obujati spomin na (ne)dolocene
osebe, samo zato, ker so umrle. Z "malenkostnim" dejstvom, da bi
lahko nekateri od tistih, ki jim je spomenik posvecen, bili dejanski morilci
drugih "žrtev totalitarizma". Morilci in umorjeni bi se torej
znašli skupaj na istem spomeniku. Z edinim rezultatom, da se pozitivno
prevrednotijo cilji, za katere so se borili škvadristi, SS-ovci in podobni
in da se jih predstavi kot žrtve "ideološke nestrpnosti",
kot miroljubne oporečnike, ki so bili umorjeni samo zaradi njihovih idej.
To je seveda laž. Kar velja za naše drage, ki so bili umorjeni
zaradi delovanja, s katerim so skušali uresniciti svoje ideje, velja
tudi za njihove sovražnike, ki niso bili usmrčeni zaradi svojih idej, ampak
zaradi svojih dejanj.
Raba izraza totalitarizem, ki so si ga izposodili pri zgodovinopisju,
kjer je pa njegova znanstvena utemljenost zelo sporna, služi pa le prevracanju
odgovornosti za pretekle dogodke na režime in ideje. Predvsem odgovornosti
pripadnikov tistih, ki so programe in dejavnosti Mussolinija in Hitlerja prav
dobro poznali in so ju prav zato denarno in drugače podprli, ker so si od
niju pricakovali (in imeli) velike dobičke. Mussolini in Hitler nemrec nista
prišla na oblast po zaslugi Božje Previdnosti, ampak po zaslugi
denarja raznih Agnellijev in Kruppov.
Za "spravnimi" nameni spomenika se pa skriva želja, da
bi s tem, ko se postavlja na isto raven nacifašisticne brice in tiste,
ki so se proti njim borili, udomacili med ljudmi idejo, da so bili vsi, ki
se niso borili le zato, da bi se povrnili na stanje pred nastopom fašizma,
ampak za nove družbene odnose, kriminalci.
Vse to počenjajo seveda za sedanjost, saj so spomeniki sporočilo za čas,
v katerem jih postavljajo in ne za preteklost. Naša sedanjost pa je vse
prej kot "spravljena" in "pomirjena", saj so razlogi in
cilji, za katere so se borili naši padli in mnogi drugi, še kako aktualni.
Trdno smo odločeni na vsak nacin preprečiti, da bi načrtovani spomenik
tudi posredno bil posvečen preminulim svojcem, ki se jih spominjamo s ponosom.
Obenem vabimo zasebnike in organizacije, ki se z našo pobudo strinjajo,
da jo podprejo.
Predlagamo vam, da podprete našo pobudo s tem, da dodate svoje ime sledeči
peticiji, ki jo nameravamo izročiti tržaskemu županu:
Tržaškemu Županu
Izjavljamo, da nasprotujemo namenu tržaške občinske uprave, da na
trgu Goldoni v Trstu postavi spomenik posvečen "žrtvam totalitarnih
režimov". Smatramo, da bi tak spomenik bil huda žalitev za
vse, ki so darovali življenje v boju proti fašizmu in nacizmu, ker
bi jih izenačeval z njihovimi krvniki, s fašisti, nacisti in njihovimi
pomagači vseh narodnosti, ki so bili usmrčeni ob koncu vojne. Pozivamo zato
župana Trsta, kjer ni v mestnem središču nobenega spomenika vsem
padlim v boju za osvoboditev izpod fašističnega in nacističnega jarma,
da se odreče temu nacrtu in spomenik posveti čemu ali komu drugemu.
Na razpolago smo vam za kakršnokoli pojasnilo. Do nas se lahko obrnete:
- telefonsko:
g. Sandi Volk na številki 0039 349 5015941
in g. Pavel Volk na številki 0039 340 0802508;
- preko e-pošte:
volk.sandi@libero.it;
- preko poštnega naslova:
Pavel Volk
vicolo degli Scaglioni, 21,
34141 Trst
Italija .
Posamezniki:
(zahtevana polja so označena z *)
Vaših podatkov ne bomo uporabljali izven namena te peticije.
Društva in podobno:
(zahtevana polja so označena z *)
Vaših podatkov ne bomo uporabljali izven namena te peticije.
Poleg tega lahko tudi prenesete podpisne pole in zberete podpise prijateljev
in somišljenikov:
Izpolnjene pole pošljite po pošti na naslov:
Pavel Volk
vicolo degli Scaglioni, 21,
34141 Trieste.
-
Neva Blasina – Volk
-
Tea Volk
-
Pavel Volk
-
Sandi Volk
-
Giorgio Braicovic
-
Emilia Cok
-
Mara Blasina
-
Luciano Malalan
-
David Malalan
-
Dejan Kozina
- Jordan Jakomin
- Igor Juren
- Diomira Fabian Bajc
© 2003
djn
Povratek na začetno stran