po pravici povedano ...




VI. ZAŠČITNI ZAKON


Po dolgotrajnem postopku je senat 14. 2. 2001 izglasoval besedilo, ki je dobilo ime Norme a tutela della minoranza linguistica slovena della regione Friuli-Venezia Giulia (Predpisi za varstvo slovenske jezikovne manjšine dežele Furlanije-Julijske Benečije). Zakon je bil razglašen 23. 2. 2001, objavljen v uradnem listu (Gazzetta ufficiale) 8. 3. 2001 s številko 38 (serie generale, n. 56) in je stopil v veljavo 15 dni kasneje, 23. 3. 2001. V slovenskem jeziku ga navajamo: "Zakon št. 38 z dne 23. februarja 2001", v italijanskem jeziku: "Legge 23 febbraio 2001, n. 38".

1. ČLEN obravnava priznanje slovenske manjšine v goriški, tržaški in videmski pokrajini, vendar se sklicuje le na splošna načela in ne na določbe mednarodnih pogodb.

2. ČLEN zagotavlja, da bo varstvo slovenske manjšine upoštevalo Okvirno konvencijo za varstvo narodnih manjšin (1. 2. 1995) in še ne ratificirano Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih (5. 11. 1992).

3. ČLEN predvideva imenovanje paritetnega odbora v roku šestih mesecev od vstopa zakona v veljavo, to je do 23. 9. 2001.

4. ČLEN določa, da bo paritetni odbor izdelal, na osnovi zahteve 15% volivcev ali 1/3 občinskih svetovalcev določene občine, seznam občin ali posameznih naselij, v katerih bodo veljala določila tega zakona. Če odbor v 18 mesecih od njegove ustanovitve ne bo predložil takega seznama, ga bo sestavilo v naslednjih 6 mesecih predsedstvo vlade. Ko bi bil odbor ustanovljen v predpisanem roku, bi moral biti seznam sestavljen do 23. 3. 2003, toda zaradi že navedene zamude se bo tudi to zavleklo.

5. ČLEN zagotavlja nemški manjšini v Kanalski dolini varstvo, ki ga že predvideva zakon št. 482 (1999), vendar brez novih stroškov za državo.

6. ČLEN določa, da bo vlada v 120 dneh, odkar je stopil v veljavo zakon (do 23. 7. 2001), izdala zakonodajni odlok z vsemi predpisi, ki so veljali za slovensko manjšino preden je stopil v veljavo ta zakon. Ta zakonski odlok naj bi tudi uskladil prej veljavne predpise z določili tega zakona. Kako naj bi paritetni odbor, ki je moral biti ustanovljen do 23. 9., pred 23. 7. izrekel mnenje o zakonodajnem odloku, si težko predstavljamo.

7. ČLEN zagotavlja pravico do slovenskega imena in do zasebne napisne table v slovenskem jeziku, kakor tudi do pridobitve slovenske oblike imena in priimka. Za spremembo imena in priimka velja oprostitev vseh davkov, za napisne table pa oprostitev dodatnih davčnih bremen.

8. ČLEN obravnava rabo slovenskega jezika v odnosih z upravnimi in sodnimi oblastmi.

Drugi odstavek odreka pravico do rabe slovenskega jezika Slovencem, ki so pripadniki vojske in policije, v odnosih z njihovimi nadrejenimi.

Tretji odstavek določa, da morajo občine sestavljati svoje ukrepe tudi v slovenskem jeziku in nuditi občanom dokumente, ki so napisani na predpisanih obrazcih, v dvojezični obliki ali samo v italijanskem jeziku. V slovenskem jeziku morajo biti tudi uradna obvestila in publikacije.

Četrti odstavek določa, da bodo v središčih Čedada, Gorice in Trsta ustanovljeni posebni uradi, ki bodo jamčili uživanje pravice do rabe slovenskega jezika tudi v odnosih z državnimi uradi.

Peti odstavek določa, da bo pravica do rabe slovenskega jezika v odnosih s podjetji in ustanovami, ki opravljajo službo javne koristi, urejena s posebnimi konvencijami.

Šesti odstavek dovoljuje pokrajinam in občinam, da polnijo svoje statute v skladu z določili tega zakona. Sedmi odstavek določa, da ostanejo do izvedbe četrtega in šestega odstavka v veljavi dosedanji ukrepi. Osmi, deveti in deseti odstavek govorijo o dodelitvi finančnih sredstev za izvajanje tega člena.

9. ČLEN ureja rabo slovenskega jezika v zbornih organih: v deželnem, pokrajinskem, občinskem in rajonskem svetu.

Četrti odstavek tega člena dopušča, da si javni uradi, ki imajo sedež na ozemlju, ki je določeno v skladu s 4. členom, dopisujejo v dvojezični obliki.

10. ČLEN ureja rabo slovenskega jezika na napisanih tablah javnih uradov, na uradnem papirju, na praporih, na cestnoprometnih znakih in rabo slovenskih krajevnih imen.

11. ČLEN dopolnjuje dosedanja zakona o slovenskih šolah in določa, da se poveča sklad za učbenike na 250 milijonov lir letno, vendar se lahko uporabi le 155,5 milijonov lir letno. Razlika 94,5 milijonov je dosedanja letna dotacija sklada.

12. ČLEN določa pravice Slovencev v videmski pokrajini na šolskem področju. Peti odstavek določa podržavljanje dvojezičnega otroškega vrtca in dvojezične osnovne šole v Špetru.

13. ČLEN predvideva ustanovitev posebnega urada za upravo šol s slovenskim učnim jezikom in posebne deželne šolske komisije. Ta komisija mora biti ustanovljena v osemnajstih mesecih, odkar je zakon stopil v veljavo, to je do 23. 9. 2002.

14. ČLEN določa ustanovitev posebnega odseka za slovenske šole pri deželnem Zavodu za vzgojno raziskovanje.

15. ČLEN določa, da bo v treh mesecih po vstopu v veljavo zaščitnega zakona, to je do 23. 6. 2001, ustanovljen pri Konservatoriju Tartini v Trstu avtonomni odsek s slovenskim učnim jezikom.


Nazaj k kazalu

16. ČLEN določa, da bo dežela Furlanija-Julijska Benečija podpirala kulturno, umetniško, športno, razvedrilno, znanstveno, vzgojno, informativno in založniško dejavnost manjšine, pri čemer bo imel prednost tisk.

17. ČLEN določa, da bo vlada podala ukrepe, s katerimi bo olajšala in pospešila sodelovanje obmejnega prebivalstva ter sodelovanje med slovensko manjšino in kulturnimi ustanovami Republike Slovenije.

18. ČLEN priznava Slovenskemu stalnemu gledališču značaj gledališča z javno upravo.

19. ČLEN daje Narodni dom pri Sv. Ivanu v last deželi Furlaniji - Julijski Benečiji z obvezo, da ga nudi brezplačno v rabo slovenskim kulturnim in znanstvenim ustanovam. Narodni dom v Trstu in Trgovski dom v Gorici pa bosta po dogovoru med deželo in lastnikoma na razpolago tudi slovenskim kulturnim in znanstvenim ustanovam. Zakon trdi, da je Narodni dom v Trstu v ulici Fabio Filzi 9, medtem ko je v resnici v ulici Fabio Filzi 14.

20. ČLEN predvideva zaščito zgodovinskih in umetniških spomenikov ter običajev slovenskega prebivalstva.

21. ČLEN določa varstvo družbenih, gospodarskih in ambientalnih interesov manjšine ter poseben letni prispevek za razvoj občin s slovenskim prebivalstvom v videmski pokrajini.

22. ČLEN priznava sindikatom, ki uporabljajo pretežno slovenski jezik položaj, ki ga imajo na vsedržavni ravni najbolj raprezentativne sindikalne zveze.

23. ČLEN predvideva kazenske sankcije za pojave nestrpnosti in nasilja v odnosu do pripadnikov jezikovnih manjšin. Ta določba velja tudi za zakon št. 482 iz leta 1999.

24. ČLEN določa začasno dopolnitev obstoječe komisije za delovanje slovenskih šol.

25. ČLEN določa postopek za spremembo območja, na katerem je priznana raba slovenskega jezika, in možnost uživanja varstva tudi za pripadnike manjšine, ki živijo izven navedenega območja. Tem je vsekakor zagotovljena raba slovenščine v odnosih z oblastmi, ki so višje od občinskih.

26. ČLEN določa, da bo bodoči zakon za izvolitev parlamenta olajšal izvolitev kandidatov, ki pripadajo slovenski manjšini.

27. ČLEN določa finančna sredstva za izvajanje zakona.

28. ČLEN določa, da ostanejo v veljavi ukrepi, ki so bili že sprejeti za varstvo slovenske manjšine, in da nobenega določila tega zakona ni mogoče tolmačiti tako, da bi zagotavljal nižjo raven varstva od tiste, ki jo je manjšina uživala na osnovi prejšnjih predpisov.

29. ČLEN pojasnjuje pomen izraza "frazione".

V nekaj več kot pol leta, odkar je zakon stopil v veljavo, so oblasti jasno pokazale, kako mislijo ovirati izvajanje zakona. Glavni argument je ta, da paritetni odbor ni še opravil postopka, na osnovi katerega, naj bi odlok predsednika republike določil ozemlje, na katerem zakon velja.

Slišati pa je bilo že tudi argument, da drugi odstavek 8. člena razrešuje policijo dolžnosti, da se v odnosih s Slovenci uporablja slovenski jezik. Na srečo sedmi odstavek istega člena določa: "Dokler ne bodo sprejeti ukrepi, ki jih predvidevata 4. in 6. odstavek, ostanejo v veljavi ukrepi, ki so bili sprejeti za varstvo pravic, ki jih predvideva ta člen".


Še pomembnejše je določilo drugega odstavka 28. člena, kjer piše: "Nobenega določila tega zakona ni mogoče razlagati na tak način, da bi zagotavljalo varstvo pravic slovenske manjšine na nižji ravni od tiste, ki jo manjšina že uživa na osnovi prejšnjih določil". Vendar so zapetljaji z obrazcem za davčno napoved in z vprašalnikom za popis prebivalstva pokazali, da so tudi pravice, ki smo jih že uživali, ogrožene.

Kakovost zakona na svoj način dobro opredeljuje razsodba Vrhovnega kasacijskega sodišča št. 4468 iz leta 2001, ki določa, da morajo biti dokumenti, ki se nanašajo na pripadnike slovenske manjšine opremljeni s prevodom v slovenski jezik na osnovi že veljavnih predpisov, ki jih je zakon št. 482 iz leta 1999 samo potrdil.

Mnogi so že med postopkom za odobritev napovedovali, da bo spodbudil številne sodne postopke, in vse kaže, da bo res tako. Dosedanji uspehi na sodnem področju morda dovoljujejo upati, da bo mogoče vsaj po tej poti v doglednem času doseči, kar bi pravna država jamčila že cela desetletja.

Izvirno besedilo zakona 23. februarja 2001, št. 38 (v italijanščini)




Nazaj k kazalu

Naslednja stran
© 2002Web Design Studio djn