po pravici povedano ...




IV. SLOVENCI V ODNOSIH S PERIFERIČNIMI URADI DRŽAVNE UPRAVE


1. DRŽAVNA UPRAVA


Moderna demokratična država temelji od 18. stoletja dalje na trojni delitvi oblasti: med seboj naj bi bile neodvisne zakonodajna oblast, izvršna oblast in sodna oblast. Ker naj bi bila ena osnovnih značilnosti demokracije udeležba ljudstva pri vladanju, naj bi bila država potem bolj demokratična, če v njej lahko ljudstvo odloča v večji meri, in to zato, ker je oblast decentralizirana.

Od vseh treh je najbolj centralizirana sodna oblast, zato da bi bila pravica na celotnem ozemlju države kar najbolj enaka. Zakonodajna oblast je že bolj decentralizirana, in sicer z zakonodajno pristojnostjo deželnih svetov in še posebej pokrajinskih svetov dveh avtonomnih pokrajin Bocen in Trento. Najbolj decentralizirana je izvršna oblast, saj imamo preko 8.000 občin, preko 100 pokrajin in 20 dežel. Ker pridemo z decentralizirano izvršno oblastjo najpogosteje v stik, smo najprej obravnavali odnose z občinami, pokrajinami in deželo. Državna izvršna oblast deluje delno centralizirano, delno decentralizirano.

Centralna državna izvršna oblast, ki ji na kratko pravimo vlada, je že razdeljena na ministrstva, ki se v zadnjih časih sorazmerno hitro preimenujejo in združujejo. Vendar ima državljan le redkokdaj opraviti naravnost z ministrstvom in se njegovi stiki navadno omejujejo na periferične organe ministrstev.

Pri teh organih doživljamo v zadnjih časih preobrazbo v podjetja, katerim so poverjene javne storitve. To so pošta, finančna uprava, davčna izterjevalnica, državni statistični za-vod itd. Tudi ti morajo upoštevati pravico do rabe slovenskega jezika, ker opravljajo javno službo (esercenti pubblico servizio).


Nazaj k kazalu



2. PERIFERIČNI ORGANI


Periferični organ predsedstva vlade in ministrstva za notranje zadeve je v vsaki pokrajini prefektura, v glavnem mestu dežele pa tudi vladni komisar v deželi. Vladni komisar v Trstu je ohranil tudi nekaj pristojnosti nekdanjega Generalnega vladnega komisarja za Tržaško ozemlje. Tako je pripadal vladnemu komisarju in ne prefektu urad za prevajanje, ki ga je dal generalni vladni komisar leta 1959 na razpolago tudi vsem državnim uradom na Tržaškem ozemlju. Ta urad je še obstajal leta 1970, nato pa naj bi usahnil in leta 1986 je dobil prevajalca in tolmača prefekt, vendar samo za interno rabo. Dne 29. 9. 1996 je vladni komisar v deželi sklenil z Visoko šolo za sodobne jezike za tolmače in prevajalce v Trstu konvencijo za prevajalsko službo, ki jo je dal na razpolago vsem državnim uradom v pokrajini, toda 16. 3. 2001 je že javil, da je konvencija prenehala delovati. Sedaj ima lastnega prevajalca in tolmača.

Periferični organ ministrstva za notranje zadeve je kvestura z vsemi podrejenimi uradi in poveljstvo cestne policije, pa tudi orožniki ali karabinjerji.

Periferični organ ministrstva za finance ali po novem za gospodarstvo in finance je Deželno podjetje za dohodke (nekoč finančna intendanca), carina in seveda finančna straža.

Periferični organ ministrstva za prevoze in plovbo ali po novem za infrastrukture in prevoze je pokrajinski urad za motorizacijo.

Periferični organ ministrstva za zdravstvo je podjetje za zdravstvene storitve (prej krajevna zdravstvena enota).

Vsi ti uradi v glavnem niso opremljeni tako, da bi bili z njimi možni ustni stiki v slovenskem jeziku, pri pisnih stikih pa se še vedno pogosto dogaja, da odgovor ni opremljen s prevodom v slovenskem jeziku.

V vseh zgornjih primerih, ko ni tolmača ali ni slovenskega prevoda, pisno protestiramo in javimo, da bomo izvršili kar od nas zahtevajo, ko bomo prejeli uraden prevod v slovenski jezik





Nazaj k kazalu

Naslednja stran
© 2002Web Design Studio djn